Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je ob praznovanju svetega krsta oziroma teofanije državljanom namenil poslanico, v kateri je izpostavil ključne izzive, s katerimi se sooča država v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. Premier je poudaril, da praznik prinaša novo moč za vztrajanje pri začrtani strateški poti, ter izrazil prepričanje, da so najboljši časi za Grčijo še pred njo. Njegov govor je bil osredotočen na potrebo po narodni enotnosti in kolektivnem načrtovanju prihodnosti. Posebno pozornost je Micotakis namenil prilagajanju vladnih politik novemu zemljevidu svetovnih razmerij, pri čemer je kot prednostno nalogo izpostavil zaščito nacionalnih interesov. V svojem nagovoru je izrecno omenil pomen krepitve obrambne sposobnosti države, kar odraža trenutne geopolitične napetosti v regiji vzhodnega Sredozemlja. Po njegovih besedah bo Grčija le z enotnostjo in jasnim strateškim načrtom lahko uspešno krmarila skozi sodobne varnostne in gospodarske izzive.

Grški kmetje so po vsej državi zaostrili proteste s 48-urno blokado cest, obvoznic in carinskih uradov, ki se bo začela v četrtek. Sindikat delavcev v avdiovizualnem sektorju "Η Κλακέτα" je obiskal blokade kmetov v Atalanti, Tebi in Kastru ter izrazil podporo njihovim prizadevanjem. Kmetje iz bloka Kalpakija v Janini so napovedali 48-urno blokado carinskega urada Kakavija.

Grški kmetje so se po krajšem prazničnem premoru vrnili na cestne blokade in so odločeni zaostriti svoje protestne aktivnosti. Na vsesplošnem srečanju v Malgari so kmetijski sindikati razpravljali o splošnem stopnjevanju pritiska na vlado, saj menijo, da njihove zahteve po znižanju proizvodnih stroškov in ureditvi tržnih razmer niso bile ustrezno uslišane. Medtem ko so nekateri predstavniki, kot je Kostas Anestidis, nakazali možnost odprtja komunikacijskih kanalov z Atenami, ostaja večina kmetov neomajna pri izvajanju blokad ključnih prometnic. Grška vlada je na napovedi odgovorila s previdno retoriko, vendar hkrati opozorila na morebitne posledice za nacionalno gospodarstvo, če bi prišlo do dolgotrajne zapore glavnih infrastrukturnih vozlišč. Spor med kmetijskim sektorjem in oblastjo se tako dodatno zaostruje, saj kmetje poudarjajo, da so pripravljeni na radikalnejše oblike mobilizacije, če ne bo prišlo do konkretnih zakonskih sprememb v njihovo korist. Razmere na cestah ostajajo negotove, v prihodnjih dneh pa se pričakujejo dodatne motnje v prometu po celotni državi.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v svoji poslanici ob prehodu v leto 2026 poudaril nujnost premagovanja kroničnih težav države in pozval k narodnemu soglasju. Premier se je osredotočil na prihajajoče izzive novega leta ter izpostavil pomen samozavesti in optimizma za prihodnost. Poseben del sporočila je namenil kmetijskemu sektorju, pri čemer je kmete znova pozval k dialogu. Ob tem je poudaril, da pogovori ne smejo potekati pod pritiskom cestnih zapor, ki hromijo družbo, saj so težave v primarnem sektorju ena od ključnih patologij, ki jih mora Grčija še rešiti. Micotakis se je v nagovoru zahvalil tudi vsem delavcem, ki so dolžnosti opravljali med prazniki, in povzel dosežke države v preteklem letu 2025. Po njegovih besedah leto 2026 prinaša številne priložnosti, a le pod pogojem, da se ohrani družbena povezanost in sposobnost za medsebojno razumevanje. Premier je izrazil prepričanje, da je Grčija na pravi poti, vendar zahteva proces modernizacije države stalno prizadevanje vseh deležnikov in opustitev starih, neučinkovitih praks.

Grška vlada je napovedala paket pomoči v višini 1,6 milijarde evrov, namenjen reševanju problema upadanja števila prebivalcev. S tem ukrepom želi Grčija preprečiti, da bi postala najstarejša država v Evropi.

Predsednik grške vlade Kyriakos Mitsotakis se je v Atenah srečal z župani in regionalnim guvernerjem zahodne Makedonije, da bi razpravljali o napredku lokalnih razvojnih načrtov za vsako regionalno enoto. Medtem je Gospodarska in industrijska zbornica Larnake (EBE Larnaka) na Cipru gostila srečanje z ministrom za energijo, kjer so podjetnikom predstavili vladne politike na področju energije, industrije in trgovine.

Več kot 200 britanskih poslank in poslancev je pozvalo vlado k priznanju palestinske države, s čimer so sledili francoskemu predsedniku Macronu. Medtem je znana grška osebnost Marietta Kurkoulou-Latsi opisala neprijeten incident v taverni z izraelsko družino, ki je prerasel v izražanje sovraštva.